11.dan Kopenhagen - Smogen - Oslo

 Na pot smo šli ob sončnem vzhodu, saj smo želeli posneti most, ki povezuje Dansko in Švedsko.

Sistem tunela, ki gre pod morjem in dolgega mostu je seveda zanimiv, kar se seveda tudi drago plača. Takoj po mostnini pa prvo presenečenje dneva. Povsem resna kontrola na meji. Naju zaslišujeta dve Švedinji. Ena luštna in ena malo manj. Vprašanja se vrtijo v smer vnosa ilegalnih stvari. Moj hipijevski in Markotov gankstrski videz, polega tega pa povsem naložen kombi, jima ni dal miru. To je privedlo celo do tega, da mi je luštna dala za pihat (alkotest, da ne bo pomote). Očitno sem zjutraj slabo umil zobe. Na koncu naju spustita brez, da bi izmenjali tel.št.
Sledi zelo umirjena vožnja po švedski avtocesti, saj prometa ni, vreme je lepo in tudi vozniki so izredno kulturni. Edina popestritev je bila javljanje v živo, kjer smo Markotu čestitali ob njegovem 33. rojstnem dnevu.
Ker sem že prej izračunal kje bomo ob času kosila, sem predlagal, da malo zapeljemo dol z AC in se ustavimo v lepem mestecu Smogen, ki mi je ostal v lepem spomimu na naši poti po Skandinaviji in kjer sva z Alenko jedla odlične ribe.
Seveda smo bili vsi navušeni nad vasico, skalami, sončnim zahodom in barvami.


Tudi hrana je bila odlčna. Všeč mi je ker znajo ribo povezati z raznimi sestavinami.
List s krompirjem, kaviarjem, razno zelenjavo in omako
Ekipa me je, zaradi predloga, kovala v zvezde, saj smo poleg odličnih posnetkov, naddobro jedli.
foto by Marko
Drugo presenečenje se je zgodilo na Norveški meji. Vedeli smo za prijavo (kar smo že naredili), vedeli smo, da se moramo testirati ob vstopu ali najkasnje 24 ur po prihodu (kakšna neumnost je to?) in zato se odločimo, da je najenostavneje kar takoj na meji. Kakšna napaka.
Čakali smo uro in pol. Predvidevamo, da smo vsi negativni, ker so nas spustiliv državo. Midva z Markotom sva sicer dobila kodo, da to lahko preveriva in sva definitivno negativna. Oni trije pa ne. Kr neki!
Tretje presenečenje je bilo, ko smo prišli v rezerviran hotel in so nas kot ne Norvežane zavrnili. Začne se iskanje drugega in to spet traja kar nekaj časa, saj pozno zvečer ni enostavno . Ob 23h končno uspemo in se spakiramo v sobe. Ker ima hotel parkirišče samo za do 1,85m visoka vozila, sem kombi stisnil nekam med bloke. Upam, da me vse počaka. 
Polege tega je za ponoči napovedano sneženje in tako se bo "zabava" počasi začela.  
Misel dneva pa je žal precej negativna in gre v smeri: kam gre naš svet?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več