14.dan Lillehammer - Stochkolm

Da spanec ni bil predober so poskrbeli alarmi v hotelu. Tam nekje ob 23h je začelo tuliti. Marko je bil pod tušem, jaz pa sem se ravno pripravljal na spanje. Najprej pogledam skozi okno, povoham in ker ni zaznati ničesar, pogledam še na hodnik. Enako! Je pa na hodniku kar aktivno, ker ljudje množično odhajajo ven. Jaz vse skupaj ignoriram in ko Marko pride iz kopalnice, se napravi in gre tudi on ven. OK?! Dogovoriva se, da me obvesti kako in kaj. In res mi natipka, da so vsi že zunaj. Jaz lepo sportsko polako nase navlečem zimske cunje in se kot zadnji primajem ven. Ljudje so res v pižamah, ogrnjeni s kovtri pritekli pred hotel. Zunaj pa -13. Kar nekaj ljudi se greje v avtu in tudi midva s Cirilom imava ključe in ko vidiva družino z dojenčkom, malim otrokom in še psom, ki vsi trepetajo, jim ponudimo zatočišče, ki ga najprej zadržano, potem pa z veseljem sprejmejo. Še dobro da se Darko noro hitro ogreje, kar žal ne morem trditi za kombi. Kar nekaj časa stojimo tako, da pride en gasilski kombi. Naredijo primarno preverjanje, na kar nas spustijo v lobi. Še tam kar nekaj časa čakamo. Mi se noro dobro zabavamo, saj je Rok prijavil eno tako, da si ga močno privoščimo. Seveda ni bilo nič in končno se lahko vrnemo v sobe.

Čez noč je nasulo ene 10 cm puhca, tako da dan začnem s čiščenjem avtov. Kar skrbi me, kako nam bo šlo, saj še kar sneži. Na srečo je moj strah odveč, saj takoj, ko se nabašemo v vozili in ju natankamo preneha. Sicer je cesta zasnežena, vendar je sneg zglajen in nimamo nikakršnih problemov. Sicer je vreme kislo, vendar je cesta po taki pokrajini lepa in seveda morajo posneti nekaj elementov vožnje po njej. Torej gre v zrak dron in še nekaj elementov vožnje s tal si omislijo. Ko ob poti vidimo tak WC se je seveda treba ustaviti. 

Tudi, da opravijo potrebo, ne samo za fotke. Bolj se bližamo Švedski bolj toplo je. Meje med državami, saj tukaj, kjer smo šli mi, še vedno ni in kao obvezno testiranje tako izpustimo. Hvala Švedom za to. Odlično kosilo pojemo, madona, sploh ne vem v katerem kraju. Seveda se takoj spet stemni in rahlo rosi pri visokih 5 stopinjah. Vožnja je naporna, saj je vidljivost slaba. Vseeno me preseneti, ker smo hitri in presenetljivo že malo čez 7 v hotelu. Ker ima fitnes, gre športni del ekipe malo pomigat. Jaz sem tako v fitnesu po vsaj dvajsetih letih.
In spet me prav kmalu ne vidi. 
Še to moram napisati, na Švedskem danes nisem še videl osebe z masko, nihče ni zahteval nobenega potrdila v zvezi s covidom in izgleda da je to drug svet. Očitno ima Marko Potrč prav.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več