6.dan Munchen - Hamburg

Za zjutraj se spet menim s fotografoma, da gremo tečt. Že ko Marko gleda napoved temperature scaga. Alena še koleba, vendar jo zjutraj ni na spregled (kasneje zvem, da je delala do 2h zjutraj). Sicer tudi mene malo stisne, ko pogledam na telefon, saj kaže kao -8 stopinj. Ma klinc gleda grem, saj kako bom pa sicer preživel Sibirijo. Istočasno pa me skrbi, kako jo bodo ostali, ker temperature tam so pa take:

No v resnici je bilo -3 (preveril v avtu) in naredil sem prav lep krog.
Klasika juter je zajtrk in zlaganje robe v kombi. Danes sem bil sploh nosač, saj so snemali Cirilov check out in sem jaz poleg svojega znosil še prtljago in opremo fotografov.

Da pa nam ne bi šlo prehitro, smo se morali ustaviti še v trgovskih centrih. Aleni je 1. dan na tla padel telefon in ga je zelo težko uprabljala in je morala kupiti drugega. Polege tega smo rabili še verige za Darkota (Cirilov avto) in spotoma je Ciril kupil še tehtnico. Za vstop v Rusijo smo morali namreč sporočiti težo skrinje s Tolijem (imata 22,2 kg). 

Potem smo pa res začeli pot dolgo cca 800 km. Nemške avtoceste so eno samo gradbišče in pri vsej tej gužvi je vožnja izredno počasna, da ne govorim kako naporna.  Izkusili smo tudi kako pomembna je varnostna razdalaj in kako pomembno je, da ko je sila bremzo pritisneš do konca. Na enem združevanju pasov na gradbišču je voznik kakšnih 5 avtom pred mano, cviknil in malo zabremzal. To je privedlo do tega, da je voznik pred mano že bremzal na polno. Jaz sem bil pri stvari in ker sem vedel, da 3t težkega kombija ne bom ustavil, če ne zahodim na polno, sem to tudi storil. Preuredil sem sicer skrbno zloženo in fiksirano opremo v prtljažniku, ampak sem se ustavil. Crili, ki je bil za mano žal ne. 1. sreča - škode skoraj ni. Plasiko, ki se mu je snela, sem na počivališču enostavno prtitrdil nazal. Polomljen ima samo okvir za tablico. Na kombiju ni škode. 2. sreča - voznik za Cirilom je ustavil, ker po moji oceni 6 voznkov za njim ni in so kar močno naleteli. Vse v vsemu dobro, ker sva oba dobila lekcijo in bova bolj previdna.

Na kosilo smo zavili v mesto Fulda, ki me je presenetilo saj ja prav lušno. Me prav zanima ali ima kaj veze s pnevmatikam Fulda.

Pot naprej je bila še kar stresna, saj je prometa res veliko.

Prav misliti mi je dalo, ker el. avtov skoraj ni. Ceste se še gradijo in drugačna mobilnost je izgleda samo za predstavitve. Realnost pa je taka.
V Haburg pridemo okoli 22h in seveda smo spet vsi na računalnikih. Jutri ne delamo nobenega premika in me prav zanima, kako bo potekal dan. 
Vem, da bomo snemali nekaj na temo sustainabilitija, ker je Hamburg menda najbolj zeleno mesto.
Aja, pa zjutraj naj bi šli tečt.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

17.dan trajekt - Helsinki