Zjutraj smo zgodnji kolikor se le da (zajtrk v hotelu lahko dobiš šele ob 8h). Ko stojimo na semaforju se spomnim in ga slikam.
Sledi dolgočasna naporna vožnja, večinoma sicer po avtocestah, vendar je vreme zoprno, rahlo sneži in ceste so tukaj konstantno zasnežene. Če ni snega na kolesnicah, je pa zoprno menjavanje voznih pasov. Ogromno je tudi plundre in stalno čistiš vetrobransko steklo, pa še ogledala in bočna stekla se zamažejo.
Ko gremo tankat se prvič soočamo z menda običajnimi črpalkami. Cena je za naše razmere noro ugodna (cca 0,60/l).
Tudi ko poiščemo restavracijo se moramo nasmejati. Hrana je sicer italijanska in čisto korektna.
Ko prispemo do Moske pa spet dimenzijski šok. To moraš dožveti, da razumeš. Stavbe, ceste, količina vozil, vse je norooo ogromno. Za občutek samo ena stavba, več ob takem prometu med vožno ni možno slikati.
Ko se čekiramo v hotel ugotovimo, da je garaža polna in spet ne vemo kam z avti. Parkiram ga na ulici ob ostalih. Nikjer nobene table o prepovedi in me prav zanima kaj bo zjutraj.
Naj še omenim, da imamo, od kar smo zamenjali skrinje za Tolija, konstantne težave (ideja je bila, da veliko pošljemo domov). Mala nekaj čudno dela in mi je očitno spraznila akumulator. Že včeraj je Toli spal pri nama. Sedaj mi posledično ne dela še inverter in ob stalni porabi nikakor ne uspem napolniti akumulatorja. Ko smo danes nazaj aktivirali ta veliko pa še ta ni delala na 220V. Poleg tega mi že od Lillehamerja naprej (izgleda je zaradi mraza silikon popusti) ven pada zadnji senzor za parkiranje. No od danes zjutraj padata ven dva, ki jo ne morem več fiksirati in samo vprašanje časa, kdaj bo to imelo posledice. Če bi imel eno toplo garažo z vodo (da očistim) to rešim hitro, tudi ostalo elektriko bi pomeril in bi vsaj vedel pri čem sem. Tako pa v tem mrazu, svinjariji, brez svetlobe in na cesti to žal ne gre. Stisnem zobe in gremo dalje, dokler gre.
Jutri pa si na hitro pogledamo Moskvo.
Komentarji
Objavite komentar