24.dan Kazan - Ufa

Tempo imam sedaj res hud. Tako smo zjutraj zgodnji in takoj po zajtrku na cesti. V bistvu tokrat ni kaj veliko za pisat. Imamo krasno vreme 

in temperatura po poti se giblje med -12 do -23 stopinj. Te temeprature kombiju ne ustrezjo, saj se pojavi zoprn pisk v turbini in tudi menjalnik nekaj šteka. Cesta je mnogo boljša, kot sem pričakoval. Naredimo samo postanke za WC, snemanje z dronom in kosilo. Jemo v lokalu v katerega ne bi zavil nikoli. Najprej zaradi izgleda, nato zato, ker sploh ne bi vedeli, da se da tam jesti in še ker ni šans, da bi sami znali naročiti hrano. Vseeno se povsem solidno najemo. Pa še zanimive motive za "shote" imajo. 

Vrnimo se še malo na cesto. Vozniki tukaj so izredno agresivni. Smešno je tudi, da so uspeli doseči, da policaji kaznujejo šele, če omejitev presežeš za več kot 20 km/h. To se danes pokaže tako, da se spomnim vožnje po naših magistralkah. Prehiteva se v škarje in ko je priložnost je na levem pasu (tisti, ki prehitevajo) več vozil kot na desnem. Ko si med volkovi pač tuliš z njimi, ali pa si požrt. In tako prehitevam za ostalimi in to tudi čez polno črto. Valda vozila pred mano ne ustavijo, mene pač. Policajo so zviti in skozi kamero od zelo daleč posnamejo dogajanje. Marina mi seveda pomaga, čeprav se najprej ne želi vmešavati, ker je mislila, da bo šlo lažje skozi, če ne vedo da je rusinja.  Ne vem kako je policaj ugotovil in jo, po tem ko je videl da z mano v ruščini ne bo nič opravil, ogovoril, da ona pa govori rusko. Vzame mojo vozniško in njo “povabi” k policijskemu avtu. Ko ugotovi, da se ne bo spustila v barantanje, vrne dokumente in pove da bom moral plačati kazen na meji (5.000 rubljev; cca 60 eur). Bomo videli.

Na cilju smo šele ob 8h zvečer, ker smo vmes zamenjali 2 časovna pasova (pojma nimam kako je to možno). Sedaj smo 4 ure pred vami. Nekateri zopet na hitro pomigamo v fitnesu (ne morem verjeti da je to postal sedaj edini način). Prav zanimivo je gledati Aleno, ki je btw bivša reprezentantka v nogometu in je njena punca fitnes inštruktorica, kako ji je to “naravno” in seveda z veseljem upoštevam njene nasvete. Na večerji smo pozno, eden od razlogov je tudi časovni zamik in zjutraj bomo imeli težave z zgodnjim odhodom.

Jutri spet vozimo cel dan in to do Čeljabinskega, ki je prvo mesto po prehodu meje med Evropo in Azijo.