27.dan Čeljabinks - Išim

Zgodan zajtrk je nujen in tudi odhod je tak. Iz mesta ven imamo gnečo, vendar se po kakšnih 30 km umiri. Tudi cesta postaja vse boljša. Na njej so sicer tovornjaki, ki pa jih na dolgih ravninah brez problema prehitevamo.
Dan je spet lep.
Celo pot se temperatura ne dvigne nad -14. Ampak to je tak prijeten mraz, da tudi ko skačem ven iz avta ne dajem na sebe jakne. Kombi z dodatnim grelcem ravno še uspe kolikor toliko segreti notranjost. Sopotniki pri meni so večinoma zaviti v deke ali vsaj podlagajo mrzle stene. To le ni potovalno vozilo namenjeno potnikom. 
Lep dan izkoristimo za snemanje vožnje po divjini.
Namenoma smo zavili na stranko pot...
In tudi 360 stopinjski GoPro je na avtu.
V resnici se vozimo po odlični cesti, ki omogoča vožnjo 90+20 km/h po krasni pokrajini (sicer počasi postane dolgočasna). Dejansko je to del Kazašle stepe in užitek je opazovari razne otočke brez ali trav v taki ali drugačni obliki. Cesta se izogiba mestom tako, da presenetljivo hitro napredujemo. 
Mislim, da je strah pred "slabo" hrano prevagal in se nikjer ne ustavimo na kosilu  (le kdo je tako izbirčen/prestrašen?). 
V mestu Išim smo ravno ob mraku in tokrat se vsi strinjamo, da je bila tokrat pot povsem nenaporna.
Mesto je večja postaja - tako ga je označila Marina (op. železniška na Transibirski progi). Ima namreč samo 65.000 prebivalce. Tudi hotel je temu primeren. Ajde recimo, da je skromen. Tudi Wi-fi ne zmore naših potreb. Vsekakor daleč pod standardom, ki smo ga bili deležni v Rusiji do sedaj. Je pa kosilo/večerja povsem korektna, meni celo zelo okusna. Po njej gremo na sprehod, da vseeno malo pogledamo mesto in to pri -22 stopinjah. Jaz ne naredim niti ene fotke, Ciril pa spet mnogo in tudi pri tej temepraturi brez rokavic. To pa je predanost. Marina na sprehodu "reši" enega pijanca, ki iz celega večkrat pade na tla. Strpamo ga v Uber in ona ga spremlja domov. Neverjetno!
Danes bo zaposlitev lahko samo knjiga in poslušanje zabave, ki se odvija pod najino sobo, ker o savnah, fitnesu ali čemu podobnemu lahko samo sanjamo.

Jutri pa do Omska.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več