15.dan Stochkolm

Na jutranjem teku sem tokrat sam,

Ne morem verjeti, da ob pol osmih na ulicah mesta ni nikogar. Dobesedno! Kaj takega sem misli, da je možno samo v filmih. Že kar malo grozljivo.

Seveda je tema in to me počasi že kar moti. Belega dneva je tako malo in če je vreme tako kot danes, to že močno najeda psiho. Sploh mene, ker sem navajen na prostranost planinskega sveta in razgledov.
Dan je bil tudi tako zoprn. Iskali smo pralnico, ki obratuje, ker po 14 dnevim smo vsi že brez čistih gat. Ko to uspemo najti
se začne kalvarija z iskanjem pošte, ker rabimo v Slo poslati nekaj artiklov, ki so bili uporabljeni za snemanje in jih ne bo varno voziti po Rusiji. Na Švedskem je pošta pač samo ena izmed storitev, na pa tako kot pri nas ištitucija. To pomeni, da na tak dan tega nismo uspeli izvesti, kljub temu da sva s Cirilom prečesala mesto (kar smo uspeli najti po Googlu in kar so nam svetovali v hotelu). Smo pa imeli srečo z mestom za kosilo, ker smo upoštevali priporočilo receptorke. Ko čakamo na prosto mizo, se malo sprehodimo. Jaz naredim eno fotko pa še to bolj kot ne na silo.
Ostali imajo spet poln IG.
Poleg tega smo izvedeli, da se nam časovnica spet podira, ker PCR (za vstop v Rusijo) ne moremo opraviti tukaj, ker nam bi na poti poteklo. Zato bomo morali en dan ostati v Helsinkih, kar ni bilo v planu.
Nič kaj silvestersko se ne počutimo in če se ne bo nekaj norega zgodilo, bom v postelji tako hitro, kot če bi bil doma.  
Izjavo o fitnesu sem noro hitro pojedel, saj se iz čistega dolgčasa pridružim Markotu in Aleni. No ja, sem vsaj nabiral kolesarske kilometre, pa čeprav na sobnem kolesu.  Tudi to je nekaj.  
Ko vseeno poskušam malo vzpodbuditi razpoloženje, halo jaz???, in spet ponujam liker, mi ga uspe "prodati" za kakšen deci. Saj ne, da bi promoviral alkohol, ampak v 14 dnevih ga je 5 oseb popilo pol litra, pa še to ne pravega alkohola. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več