5.dan Cortina - Innsbruck - Garmisch-Partenkirchen - Munchen

To, da smo spali na lepi lokaciji, sem tako ali tako vedel. Vendar, ko pri zajrku pogledam skozi okno, mi pogled lahko počiva na takem prizoru.
Pa to ni edini. Žal kaj dosti časa za to ni, saj se nam mudi na snemanje na spot, 
ki sva ga včeraj zvečer že opazila z Markotom. Producent Rok ostane v sobi in hiti z montažami, mi pa v avte in gas...

Ko vse želeno posnamejo, nazaj v sobo, spakirat in na cesto, smer Garmisch. Vozimo se po krasni pokrajini 
in mestoma temperatura pade na -14 stopinj. Sopotnik je tokrat Rok in veliko dela imava z organizacijo poti, saj se zahteve "naročnika" spreminjajo in nam kvarijo že začrtano časovnico. V urnik nam je padlo snemanje v Hamburgu in sedaj iščeva variante, kako nadoknditi ta dan. Ekipa je po parih dneh že utrujena, saj delajo praktično ves čas. Spat hodijo po polnoči in so pokonci ob 7h. Prav dolgo to ne bo šlo, saj tudi vožnja zelo utruja. Jaz jim pomagam pri vseh zadevah, kjer lahko. Žal je to omejeno na prekladanje opreme in nasvete glede potovanj.
Vemo, da so v Avstriji močno zaostrili pogoje glede covida, vendar na meji ni nikogar. V Innsbrucku se tako ustavimo samo na kosilu in to izven plana, saj naj bi glede na razmere skozi Avstrijo naredili samo tranzit. Prav fino je videti, da v mestu praktično ni zaznati ničesar neobičajnega. Če so v Monaku, Franciji in Italiji vsi, tudi na ulici, nosili maske, temu tukaj ni tako. Stojnice, ljudje, vse je  skoraj tako kot bi moralo biti.
Kljub temu, da ta dan ne bomo prevozili prav veliko km, nam čas kar beži. V Garmisch tako pridemo
že v mraku in odločijo se, da bodo na hitro posneli nekaj utrinkov kar s 360 stpinjskega goproja, nameščenega na avto. Torej se samo peljemo skozi.
V Munchen pridemo v trdi temi ob cca 19h in gremo direktno v hotel. Vsi smo spet na računalnikih in očitno bo večerja, če sploh bo, spet zelooo pozno. Tako ali tako pa ne bodo šli vsi.
Z Rokom vsa ravno na poti ugotavljala, da naj bi ta pot bila avantura, veliko poudarka na zabavi. Do sedaj tega ni bilo in kot vidim časovnico bo to trip v stilu, vozim in tipkam miško.
Evo ravno izvedel (btw, vse informacije si tipkamo 😄), da ne večerjo nihče ne gre, torej grem sam na sprehod...

Komentarji

  1. Unknown22. december 2021 ob 06:47

    Hej Tomaž, super blog. Bom spremljal in veliko sreče na poti vam želim. Sam opozorilo, da imaš zatipkan podnaslov bloga.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več