8.dan Hamburg - Kopenhagen

Za danes res ni kaj dosti za napisat. Ampak, ker imam časa na pretek, bom vseeno nekaj natipkal.

Po zajtrku, klasika nalaganja robe v avta in hitro smo na poti. Cesta na sever je nova in tudi prometa ni. Zato je prvič vožnja res mirna in tudi hitro napredujemo. Tokrat v kombiju "gostim" kar dva: Cirila in Roka. To je dober racept za zabavno vožnjo, saj ves čas dražita en drugega. Fore starih prijateljev. Prvi snemalni postanek naredimo v Nyborgu. To je mestecu pred 1. velikim mostom, ki vodi na otok, kjer je glavno mesto Danske. 

Zunaj je mrzlo in piha orkanski veter.

Če smo iz Hamburga štaratli ob rahlem dežju, je tukaj že skoraj povsem jasno.
Snemalna ekipa se izkaže, saj jim očitno veter in mraz ne pride do živega, saj posnamejo vse želeno in poleg tega na obe vozili namestijo gopro kameri za posnetke mostu.
Most je seveda impozanten, ampak jaz nisem uspel narediti nobene slike, predvsem zato, ker sem moral po cesti loviti kombi, ki ga je prestavljal veter, ob tem pa ohranjati ustrezno razdaljo do Darkota. Ker ob tem občasno uporabimo oba pasova, malo upočasnimo prehitevalni pas. Ko ga spet sprostim, nam iz enega pasata par obojeročno kaže fakiča. Predpričan, da čistokrvna Danca. 
Ko se bližamo hotelu nas prešine, da nismo še nič jedli in da je predbožični večer, kar verjetno pomeni da bodo restavracije zaprli. In res. Ciril googla, klicari, nikjer nič. V paniki poišče Burger king, ki je zaprt. Zadnja opcija je tako Mc'Donalds, ki ga ujamemo za las. To pa je prava božična večerja, ki je še po uri bolj kosilo. Kdo bi to gledal, saj tako ali tako nismo z ljubljenimi osebami.
Ko pridemo v hotel, sploh ne vemo kaj početi, sploh ker je še tako zgodaj. Kar ubija me, ker vem, da bomo tukaj kar 3 dni, ker imamo šele 26.1., dogovorjeno smučanje na strehi toplarne ali nekaj takega (Ciril seveda).
So pa za nas iz PLU pripravili božična darila in glej ga zlomka, naredili so napako in nam dali samo štiri. Sedaj se s Cirilom pogajava, ker ga nobeden od naju noče. Zadnja varianta je, da posnamemo kako ga on odpira, ko ga odpre (beri - vidiva kaj je notri) pa obnoviva pogajanja 😂
Ko tole pišem poslušam Radio1, ki vrti samo božične pesmi in se sam sebi zdim kar patetičen. Dolgčas hotelskega življenja pač.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več