16.dan Stochkolm - trajekt

Novo leto smo pričakal v hotelskem baru in celo nazdravili s šampanjcem. Če ga ne bi pol popil sam, bi še to vrgli stran. Še nikoli do sedaj se nisem počutil tak alkoholik, kot na tej poti. Pa sem skoraj sigurno popil najmanj alkohola, če sem kje v družbi.

Dan je bil spet turoben in ker nismo imeli nekih planov, morali pa smo ven iz hotela, se zapeljemo do starega mestnega jedra. Meni se ne da niti slikati, ker me stavbe take in drugačne res ne ganejo, pa četudi je to kraljeva palača. Edino fotko namenim tem barvam.

Ko čakamo, da se ura premakne na čas, da lahko gremo na trajekt, se zatečemo v eno tako "kovzi" kavarnico in tam odbluzimo kar nekaj trenutkov. Spotoma pa se še malo sladkamo. Na koncu kazalce že skoraj na silo porivamo v smer in kar neučakani se pripeljemo v trajektno luko.

Presenetljivo se vkrcavanje začne že 1,5 ure pred odhodom, ki je absolutno točen.

Trajekt je bolj v stilu ladje namenjene križarjenju, saj je polno trgovinic, žive glasbe, restavracij, kazina... 

in prostora za palubne goste ni. Ker je to nočna plovba imamo kabine in prvič sem v sobi z Rokom in Criliom, ki me že strašita, če imam čepke. 

Po 15. dnevih se nam že vsem pozna, da smo že kar malo naveličani. Poti, stalnih premikov, eden drugega... in počasi nas vse že najeda skrb kako bo v Rusiji, ko bo vse drugačno od Evrope. Od sporazumevanja, do logistike, mraza...  Vse bo veliko nasprotje tega, kar smo navajeni. Da ne govorim, da je pred nami še mnogo dni potovanja.

Jutri dopoldan se pripeljemo v Helsinke in prva skrb nam bo, da opravimo PCR test.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več