19.dan St.Peterburg

Na zajtrku smo zelo pozni, saj se nam notranja ura še ni premaknila (smo 2 uri pred vami). 

Tako ali tako ima ekipa za posneti neke pogovore in to naredijo v hotelu. Jaz med tem uredim birokracijo in napišem blog.

Že iz jedilnice se vidijo razne znamenitosti

in plan je, da si jih nekaj ogledamo in seveda posnamejo en kup materiala. 

Zbašemo se v en avto in gremo proti centru. Ne prevozimo še 500 m, ko nas s sireno ustavi policaj. Nismo prepričani kaj je želel, seveda pregled dokumentov in kup mahanja z rokami, nekaj zapisuje v zvezčič in nas pošlje parkirat. Pojma nimamo, ali je zaključil z nami ali ne, vendar on se odpelje, mi imamo vse dokumente in se odločimo, da je verjetno želel povedati, da je najbolje, če avto pustimo tam. In res je bilo. Glede na gnečo na cesti in na pločnikih je čudno, če se sploh premikaš. 


sprehod po zamrznjeni reki




Vse je glamurozno, veliko, ajde lepo. Toliko ljudi v takih razsežnostih v življenju še nisem videl. Predvidevam zato, ker je to v njihovem predbožičnem času.
Še nočne fotke:





S čem še preseneča Rusija do sedaj.
Plužijo ne, posipajo ne. Po pločnikih so take ledene drsalnice, da smo tudi mi že osvojili "rusko" hojo, ki je bolj podobna drsalnemu koraku. Cene so relativno nizke, glede na turizem. Nora gneča, praktično 24/7, tako vozil, kot tudi pešcev. Nevzgojeni otroci v hotelu. Super dobri semaforji (pozabil slikati) imajo pa veliko luč, ki sveti rdečo ali zeleno in ima odštevalnik časa. Varnostnik v hotelski garaži, me preverja (stoji zraven mene), če grem kaj iskat v kombi, s tem da v garažo prideš samo v njegovem spremstvu, ker se vrata odprejo na njegov prstni odtis.

Jutri pa sledi spet kar dolg premik do Moskve. Korak po korak smo bližje Sibiriji.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več