29.dan Omsk - Novosibirsk

Kar nekaj nas je slabo spalo, saj je v sobah noro vroče in regulacija ni možna. Odpiranje okna samo začasno reši problem. Ko se po zajtrku namenim do kombija seveda preverim temperatuo. Enako kot včeraj, torej -24. Ampak motor steče veliko težje. Vožnjo začnemo v trdi temi, vendar na ulicah je veliko ljudi. V enem križišču opazim zanimivo rešitev semaforjev za pešce. Namreč v enem trenutku je križišče samo njihovo in cesti lahko prečkajo diagonalno. Dobra rešitev za pešce.

Ko pridemo ven iz mesta se začne noro slaba cesta in temperatura niha med -27 in -28. 

Kombi šklepeta, kot zobje v mrazu in resno me skrbi, da bo razpadel. Poleg tega sem včeraj v šipo fasal kamenček, ki je naredil kar veliko škodo. Ob tem mrazu in tresenju se pok povečuje in to je še ena stvar, ki me skrbi. Poleg tega je pri takem mrazu vožnja še temperaturno, milo rečeno, neudobna. Iz rež prihaja samo mlačen zrak in od sten kar seva hlad. Menjalnik spet štrajka in ali ne prestavi navzdol ali pa kar vztraja v nizki prestavi. Večkrat moram ročno poseči v zadevo, če želim varno prehiteti. No ta kombi ni za take razmere. Darko na drugi strani deluje povsem brez problemov. Cesta se na srečo hitro popravi in dobro napredujemo.

Sicer oblačno jutro se spremeni v lep dan. No, bolj za sedeti v avtu, kot skakati zunaj, saj se samo parkrat zrak okreje nad -20.

Nekaj kadrov vseeno posnamejo z dronom in 360tko, saj je po svoje kičasto lepo.

Že ves čas, ko se vozimo po Sibiriji, ob cesti opažamo v vrstah služena polja.

Edino pametno razlago, ki jo imamo, je da to delajo zato, da ob vetru snega ne nosi na cesto. 
Še nekaj moram omeniti in to so sončni zahodi. Med vožnjo je to nemogoče slikati, no tudi sicer nobena fotka ne more tega pokazati. Ob zahodu oranžna brava prehaja v vijolično, ampak čez celo obzorje, torej so barve na celem horizontu (360 stopinj). 

Prihod v Novosibirsk je tipičen za ta mesta. Bruh! Industrija, onesnaževanje in revščina. 
Na hitro se namestimo v sobe, pojemo spet edini obrok in zasedemo klasične položaje.
Jutri ostajamo tukaj, vendar nas nekatere čaka zoprno opravilo. O tem pa jutri... 
Aja, pa že 6 ur smo pred vami.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več