38.dan Bajkal - Irkutsk

Na zajtrku se zavedmo, da je sedaj pa res pred nami zdnji del poti, ki jo bomo opravili sami. Za slovo nam postrežejo z lokalno specialiteto surovo zmrnjeno ribo Omul - tako kot so jo jedli včasih.

Tisti, ki smo jo probali, nam je bila všeč. Je pa res malo močna jed za zjutraj.
Gremo se poslovit od jezera, ker nam je v parih dneh dal veliko in je tudi, vsaj na simbolni ravni, to zaključek poti.
Potem pa gas na še teh cca 250 km. In to kakšnih?!
Saj snega ni veliko, ampak kako se kadi za vsakim avtom, to pa je nekaj. V bistvu se ne vidi nič. Seveda sem slikal tam, kjer sem si upal, sicer je mnogo huje in sem imel obe roki na volanu.
Srečno prevozimo tudi to in ko pridemo v mesto stisnem še eno fotko, ker mogoče mestu delam krivico (ko sem rekel da ni lepo).
Slovo še od Tolija
in avtov.
Po 12.224 km se je bilo kar težko posloviti od njiju, saj sta nam zvesto služila in nikoli pustila na cedilu. Upam, da tudi onadva srečno prideta v Slovenijo. Peljala se bosta po cesti, vendar na kamionu.

Sedaj pa res samo še čakamo na letalo. Po nekaj urah spanca se od 5:25 vkrcamo  in smo ob 10:40 v Ljubjani. Žal ne bomo potovali samo toliko časa, ker ne pozabite, prišteti je potrebno še 7 ur.

Kdor me bere, bo mogoče na zadnji zapis moral počakati kakšen dan več, ker bom za zadnje misli mogoče potreboval kakšen trenutek več. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

36.dan Bajkalsko jezero

Slika
Ko tole pišem ste verjetno že izvedeli, da na Kitajko ne gremo in pot več ali manj zaključujemo tukaj. Urediti moramo prevoz Tolija, naših avtov in nas. Do takrat pa, bomo videli. Danes smo cel dan uživali na jezeru/ledu. Opisovati vse to nima smisla. To je pač treba doživeti. Bom priložil slike in malo opisal ob njih. Naše prevozno sredstvo Najprej smo se peljali na mesto, kjer najdeš v ledu mehurče. Pomedli smo ga in nanj zlili vročo vodo, da smo dosegli prosojnost. Občudovali smo prostranost in razne skalne motive razne strukture ledu Po ledu so narejene ceste, saj se jih veliko vozi s kombiji in avti Obiskali smo tudi domovanje bajkalskega duha splezal v jamo z ledenimi kapniki v led zvrtali luknjo drsali jedli, pili občudovali zahod pili iz ledu, plesali in še marsikaj. Preživeli smo prekrasen dan, ki bi bil lepši lahko samo v primeru, da na ledu ne bi bilo snega in bi dan preživel z ljubljeno osebo.
Preberite več

23.dan Nižni Novgorod - Kazan

Slika
 Preden pot nadaljujemo se na hitro zapeljemo do razgledne ploščadi, da prvič pogledamo na Volgo. Od tam naprej prvih 100 km na celi poti ne sedim za volanom. Marina je namreč precej gajstna in je želela vozit. Pa naj ji bo, čeprav potem jaz nimam kaj delat. Na mojo smolo je to ravno del, ko ni kaj za gledat, niti slikat. Ko ugotovi, da vožnja kombija ni nek užitek se presedeva nazaj. Meni je to tako ali tako najbolj "domač" položaj in lažje vozim, kot sedim zraven. Je pa res, da se potem začne lepša pokrajina in spotoma vidim kar nekaj detajlov, ki bi jih "pritisnil".  nekaj sem vseeno slikal Ekipa v drugem avtu se sier 2 x vrača nazaj po par km, da naredi nekaj posnetkov. Sicer jo kar konstantno pičimo. Da imamo s sabo vodičko se že kaže kot koristno, saj smo bili hitri tudi za kosilo in da ne govorim o razlagah, ki jih dobim (večinoma jaz, ker sedi pri meni). Ko se stemni, mi razlaga o tem kaj ne vidimo in prav žal mi je, ker se vozimo ob Volgi, ki tvori z jezeri...
Preberite več

17.dan trajekt - Helsinki

Slika
Noč je bila čisto znosna, kar pomeni, da sicer fanta sta nekaj smrčala in se celo pogovarjala v spanju, vendar sem vseeno odspal fer delež noči. Na splošno sem bil pozitivno preseneč nad kabino, ki ima vse udobje hotelske sobe, sicer na manjši kvadraturi. Res pa je, da smo bili pripravljeni in nismo v njo vlačili velikih kovčkov. Ko se zdani se ravno bližamo Helsinkom in ker je plan še nekaj posneti na palubi imamo srečo, ker sicer tega ne bi videli. Nor občutek. Na meji naju z Markotom usmerijo na test Covida, čeprav govoriva isto zgodbo kot oni v avtu pred nama. Rezultata še sedaj nisva dobila, kar je tako ali teko nepomembno, ker ga nikjer nihče ne gleda/zahteva. Sicer so tukaj ljudje z maskami v veliki večini. Ja, do sedaj je bilo edino na Švedkem videti, da je življenje lahko normalno. V Helsinkih ostajamo bolj kot ne zato, da opravimo PCR test, ki ga potrebujemo za Rusijo. Vsi mislimo, da bo to en hiter postanek, zato si vzamemo čas in v coffe shopu posnamemo še ene kadre. Foto b...
Preberite več